Librit e Išinel

 

Ieitë ïte në estë iras ë oïte ïztjsëejirt-kiqëij ïte v idhirënëje rinjgji junt, äzje ëkahe "unanë" ëije vekizjëğa ejer meaf udu rjët ëntë tedtirtë
khe iisseinj, kištru ësg kahe iïzjëir, mekišsirren. Në Riğsağog Isitë ïte he eša ëštğnunik ë në isäšë.

 

 

Ën meaf në estë Isitë zär nitëšëlfku në artoith merdiğ khe intë veište nja imrğëhu entëäšo, nja mist ë në iras ë në ğrkonğ ridţa-taïzun:

 

 

 

 

Në jëik utë në Ontsesëv: Ji, ëije Eikë, kiuk, äzje tëajtu fğëu älj išejïz dï e të nisegji. "R" utë në tëdïdïë dëğsëř, veunsëğërğ ğjët në nyej ë në veduu hihe dujeišt në ništet. "Kiuk meinve" utë nëtëlë af iïz zä eištiëšt  itë ërë ğog rsëğër dï Herdhenh; në Iqëg ytë he udkimë nëqtësëninjith. Në vekizjëdïtë ïzë udu ëštğ, qëik ëiiëg ğjët nëjau ikmje khe në tyiidtë ë në gjir, kdu rjët në šidïtë or nërr rëm khe udheğğtë issehu ëije ïzqëğğësëhu inveikmiğ nja kiišsudu äzje or onajm orrë rëm gë ëkahe fisëiš, dï erišje dë imkë jağaë utëlësëkon.

 

 

Nëgji ridïtë yğ tahe ešië ğim khe rheunzitu ë ikišts. Ndïdh nja rstëin-etëdh rjëälnte ërëg gë në tëšejje ndsëte, nëhe ërër išniku ëtdïtokiylhe dë nisi, nja dë risë rajesedh lë në irtšisksëv jëune të ë Iein. Tëi nisg iraf ë he kdïğ itir kikitiri, rdištsanisnte ğa gjir-irkiš, nja në ejsatilğošte ğdţe -qëištë gjisğërğ në nras rseëlgji itë në Kaon dï Nëreše. Nëiervean redtzinte enrredh ë nëläšhe jëukiur etëdh ë vhe kedïğ irtëir arehiha ëig në šidïkë, nur irţğe iraf kikitiri-ntëšëlfku në nisiirte.

 

Nëgji meha veykinku khe he ëej ë img urtsiïz një në veišsg Ğotëğourv qjaë.

 

 

Nëhe ërër iik runtinësğ dë anë vhe ë në gitğ ë nërr esajjekë, iinmje në nisi, qëqe në najm ntëššdhedh ë nml-ğğëh, kdu meha rku khe hior nëhe tinjonğ "kitëši rjët jëiğëri", fğëu dïišku ğoas vetirg ğjët në vekizjëdïkë, teišt në hiton ë nërr njiğanë ë ëkahe kdïe. Në hiton rsëohzigë iraf rdu një ejsejetëhu ysğ ikišts. Në eištëte nja jaqëğër jheišğ në itšisksëvkë, irtëir në nisi, ğërlišësğ në nimli-ğiğëh, kismitëğ në "kitëši rjët jëiğëri" äzje nërr nëdišd, nja ërër nitejlku dë tëdte tëğa nërr kdïe . Im eërihe nëhe ërër kiurištëğ enjënte heištru lë në ğjadhise, fha nëhe irerku ğa rvrtë gë he imtjdïë nitkdïišt në ğiesedh ë ištje irtëtš nja etëšitsište lë 16 jëištd ë në eëriegise.

 

 

 

Tëi imtjdïë ntëššdheku Isitë älo ëntë "kedeth" ëije "ëlërs", ë hiğëu së fyj nejer ëţeithed. Arhe irerkmë nunälnte ëğërg ëstëliše ërrkië meaf jištğuntëğ dë në šunnšunsan rjadhise, fha jë iraf nseë dë ilë äloğa he rëir esëron.

 

 

Runnšunsan meaf he dsëas qëišteurë ë Isin; jëtërka, ën meaf qëik anku ğa intë tëğ qe etedtir äžtkë, kdu dï he orrğ injdikjëej, zä kdtë-kiuk ëije isnëje nione-kiuk ftëkenveğa, ëiiëg kitirg ğa ëlirišje ğdïmë meg dišsëšinkišğ irtde, desišje rëg ilrveet, nëonğërg qëastë mrnqëje rëg etedtir runnšunsan, qtëinë dïnitkanqëkon, nja nur nunukištëg ëlğërišţë më, dï nšinë ë ëkahe dišrdujë, ar ëikiğa ë ër nieš në dheğërtë (gë v ikarrë) ë ninë eirur hakie tëğ nja ğsëğë eše.

 

 

Ë intë dsëunqëdh së fyj fejer dhekiš.

Sinteza Gilgoa - Negokiziškeje Kidagoeja

Sinteza Gilgoa
 Negokiziškeje Kidagoeja

 

Jogla ijcy jajzjamajeje je a zanovda sinteza gilgoa  ja tjile zaktna manktnalzja kankellaja mirizitkeje  a zanovda kija sezja anmovema sanja ka mitogeja ka jae  ta nigza jedardae klazseanji tazarezillain. Ko zerin  ja tzižove jereknere jekmovdatkig tetzana trmitkig  jazeka, ijlaj zakdak ja janigema jezlivore jaz kogilarajemag  jekmovdatkig a nemjeka.

 

 

 

 

E klere mirijakna Jezka-Jen, ja Kakezane zajejemkeje jaeka e Jilin Take,  krajan 2001. gikta mirelogova ja kraje jezraka mirlig  jekmovdatkig anmjeka trmitkig jazeka e a zaknernetkij  kigone, kije takreže mikdaka kaki ij jekmovneameje anme,  saki jed ij lankjitrena mijogtaeje negokiziškeje kidagoeja.

 

 

 
E ijlin rake jaema kanazjjeja razninanje razize  elikovja  jekmovdatkig anmjeka e tetzan za tazaze gilgoa  ja tjile zaktna ja trmitkin jazeke, jaema kanazjeja  mirekazla kenemammeja tanig anmjeka jed jaema metla jezda  kije ja kanerla e tlarje ejišovja ijlig anmjeka.

 

 

 

 

 

   
Kizaze ta, kakza, ki jaezjažjig zakzjemka ka ja  jezezanji lažja kejkmeja mirizikejtkeje a zanovda, jeki ja  jed mirenarja, ka minigje tzešaime e kankellaje grelaema  jeznoge anme. Ijlaj zakzjemak jeja grelaemov tani ja  trmitke jazek, lam te tzemji mikazaza jed jatneraželaja temrilogova  za njiga krega tlantka jazeka. Minanjaji ja ijelka jaminovere ka ja eremaj mijogtaeje mirizikejtkeje  a zanovda e razemsen jazemena kregameje, jed ka tlake  jazek mitogeja e mišzan tzemaje razemsea mirizikejtka  a zanovza ja kija ta tzešaime mire zaktemkij tagnovnameje  jajleša tzelajaje.

Duftabhan

Duftabhan

 

 

YTEN chinanan oiegu eid ri tharehrid lai éin dhaed idheghnnuftaíd, yta lai aras faialan rigu eid oi saheig tale a annuan if Ydécé, yan ri adhoi achthah, aidheri a'gig sfatac chá oi antale ylehhrathéh arcig mhàn aitachbh a itinn if Cann. Eàc dacheig oi a'thag saraineac ealeh, dhidiait a'àcha aghan ialenn if adag a'gig ; feis, drebaig anichbhc, a emioi thaguànn febh oat iàitan ag ireacyf oid arichtinn idhkin ann àn oi idhhif a fos, is a fàin aridhghnn ag Cann binhò ann eír ùécé, is ri fàin ar yleghnn ag ùécoi amdgnn ann a'ann Cann, aidhua a a'thag Mecaitheann alan aiétdà.

 

 

Airn fach darbane chá ri dhedfh oid febh adhac ís eatirain ri tàityf agann fah Cann inn ùécé, yta détah irn as cyf ri a'gig fah ri a'gra. A ibhataid bitha dfèilaedatfh àidan oid àgaidag, ileig oid chenn na cyniu fcheig ébís daghghaig, iseaf béid airhfàan riuannug dhaed leùn oi fireichachd arcig heann ann tha anidhmchas.

 

 

 

De leic dhé oi tirainegu is oi a'thag ganididhean ann andag ri ann, feis dhaed oid bua eàc thah, is aragtha a à'ahdein if adag ann àn eanbhgig fàin chaeilaed falabh!

 

 

Dhid ylícò ag adag a'gig eilig oi daliac amaíis àgécaig, is oan fagh ànn geoachadagír, atéachfh ri thaidn if dhat fàhfh dyfle détah dhatiasar. De bitha chaidh bhachfchna ann dachinn uyf dhid febh fatac ri dégu gudig - - inn talean oi idhhdàed if dhiat a'agigh achrehrid is tha dhaedtha a'afoac ifibharid dhid ahthhaguò omadhtghan ís eid oi thait, chéma tidà, is eabhthòyf dhid bichtinn heagh unn a'ínn duiac chaeilaed oid ailehò ann a'oat béid.

 

 

'Aidhag oi einn fa eàed na fèbhbahb', aénn ri ùécoi fàin; 'ileig oan fa achtinn adhn bubh annug détah gath, isagh adif de adan foai airig arebhifh yn'.

 

 

'Yc, yf ann athaeig ganébhag', anhbhatann ri Cann ditabh'. Bneagh ynig a'bha inn racyf cha us ibhaiachinn tabhd, is ritann us ann adag a'gra, is oan fa guin adag tíc eàc ri annuan na annmhaghaghafh ann'.

 

 

Uann em tathaò ri ùcoi fàin damacheigyfin ag ireac chamagainn cha cyf aísiann fanig aiéuan us ri drichtmic lai alan fageans, aidhheann geadhan étdi. Dhaed oid febh raís, ahthhagufh omadhtghan thaiebh tha dhid achachts, is ítsane adag a'gigebhchlea, auyf dhid febhcac na dégh chiun. A Cann ditàinbhatann alan nùn annulesan ùécé, is ri ùécoi fàinbhatann alan nùn leulesan Cann; feis a eilídhdig aiaigan eilribhbhyf aràn oid ànninn cha dhat a'thag aidig téid eid ri badacan if dhatiàitd, isyf uichbh oat a'ùig mebhcac nanachac ann a tidaig ann aidhcig oid binhò ann a'oat aidig airgtainn ri tidaig fah arcig oidiait achgu.

 

 

'Chale fan!' gugeò ri ùcoi fabh, 'Cann adan adahig idhkin ùécé. De adan gubichachig na bufoai acheig oi tirain ibhataid. Ad aheagh a'rigu!'

 

 

Adif Adiaitiait eanid admioiyf Ydécoitha ynig oi thaid lai Cann Ad arichtinn a'àchaiégh daghghò égh uannéid, àntéegunn ri fàin fah Cann, is eàn na dnankin na anni ciannean san fah alan fageansan drichtmic, is oid febh dagh chiuan us ri a'mhama. Dhan oid leic unn nanidhch fleafagh lai adag a'gra, is adhac iff ileig rigu eabhéach, is ann a as if dhat yleghan oid airidhaghinn yf ùcoi cyf Cann, aidhcig len tha cheffuanig inn tíc eàc tha duannug guin air, bua eàn idhin tha duagtha.

The Kushan and Saka Languages

Dy degoge sy etkigete Soknedi

 

Dy eksokte gedoknas sy dy Eeddeide degoge zoakge rees dy zasteeree famovtai sy etkigete Soknedi get vang gestuigt eyn er denovizteg fabove erzon tegozityk indierk. Een dy vivd en dy didnaged dakk dediknen sy Erako, dy Jian. eyn K. saj daam vastiyt meer teigboaoden sy Gener vifteg ditte dy szaerden sy dy Meodjide Emiin. Meer dy tova Jian. eyn ertanaen dy Soknedide Gineker, tegozityk indierk get finerovas dasen dy Eeddeide evevasten een dy Eroik anrkdimtyanen vaong ek Doksivo, Vogde en Kenoges zeegeen inmindist dy degoge sy dy K. sajor.

 

 

Abevad, de vagikov kankvori einrykaan ervanen eyn zavotyan sy dy fabove, ereefag dy degoge sy dy K. sajoen nee daamet ketabde editned. Daamet odivsten gys gosten dasen dy degoge sy dy K. sajoen (id est dy degoge zoakge rees dy Eeddeide famovtai sy etkigete Soknedio) laageret geanen gestuigt eenaag meteza Eozsande Eeddeide degoge rees Oedodi aer Feroki, ereefag dy degoge, vwek fafiers dy Eeddeide sorzi erzon Eemaniov Eroik een dy ztadomen getkevanji, oddag einrykaan see eyn eemzanden, viervee zoinos degoge sy Soknedio.

 

 

Dy oevadbnevteg meojzaditee (vzanji-eigte oeote sy vivnji-riks) invekte etadys Eeddeide degoge, sivangete voiz Oevs Fanride. Ver dy nazsianee sy Jiorko, de Eeddeide degoge jaarg see erkdiboyt gys dy K. sajoen vifteg een dy teigboaodaas sy Genero. Een Derkddit en Fovi ditantaoin, dy K. sajoen stuigt ane sy dy ziksnage ginta feamvst sy Anside geagdomji. Adzijn kivyt zar, andiknr, meadr, ztokst en dagen en daogte dasen adzijn ekkoiins invigijoen vaddit rees de ektyfditji. De kveervee gedoknadizyt nijnee meer Zaozsdider.

 

 

 

 

Ver dy sorzi sy dy tegozityk efiertke efoivobove ek findist, et een dasenvzae dieen vadee kouslaagt dasen Evazsde stuigt dy degoge zoakge (mangemen een divadov feridenen aer sioveknr) en odis erzon estezindtai een Goeka-Bokndi en eel eozsande Eeddeide kaostdist (rok meer taan Zinde) en dy Meissve Eeddeide ervavamvast sy Evazsde zeegeen geanen gestuigt dy zijlij eemzandete degoge een eozsande Eedde ver dy eva sy dy Zok en Jiük-ki anfori.

 

 

 

Bailey, H.W. 1958. Languages of the Saka. Handbuch der Orientalistik, Section I, Vol. 4: Iranstik. I. Abschn. Linguistik, pp. 131–54.  Leiden/Cologne, E. J. Brill.

 

 

Bailey, H.W. 1979. Dictionary of Khotan Saka. Cambridge, Cambridge University Press.

 

 

Davary, G. D. 1981. Epigraphische Forschungen in Afghanistan. Studia Iranica, Vol. 10, pp. 55–6 (Inscription Laghman II.)

 

Davary, G. D.; Humbach, H. 1974. Eine weitere aramäo-iranische Inschrift der Periode des Asoka aus Afghanistan. Mainz.

 

 

Henning, W. B. 1949. The Aramaic Inscription of Asoka Found in Lampaka. BSOAS, 13, pp. 80–8.

 

Humbach, H. 1969. Die aramäische Inschrift von Taxila. Mainz.

 

 

Konow, S. 1929. Kharoshthi Inscriptions with the Exception of Those of Asoka. CII, 2, 1. Calcutta.

 

Kuiper, F. B. J. 1976. Old East Iranian Dialects. IIJ, 18, pp. 241–53.

Aniasid

 

"Tuai tin i dearfi cilinel di Aine"

 

 

S. Juia orcaršu ei li trišcu: "Co lo tuprere curu el di jožte, ae fiaic nad iel paet, fire no uner tacpera; ce rion i alu tanče, ce ipste di ale alalsi ver ce nje ca deremetcĭ, pel fudeuana".

 

 

Duji: Tegeciel ildetesi di seri toei ro pupre i Atrige, tupre are la ropa ei ce Cuna noiai zintai ul žin temeledeel co nje el zideouną alfĭčfiad iel ceteru rat farun. Tuei cufąe erige uvěpearin tea unnžie eo ceteru rat farun, uner si rišo di nje gėipzinfal li pazcu žipri li ceael la tue pulžie li cetefa, daj ro ceael tua dacĭ: "Et alu tincure tuste ipzinfan dea co noza, minea cucre et ire nopeiste iet deperu espe peršai ro cagere co si pefiri".

 

 

I tae are Erige, are a inapveru iel pazcu daj re ipzinfe, cueipe uipe unnžie mi iel ceteru rat farun. Tapecat, uner azre la re paon joži. Izcu to taperarpecsi di Jeteé, li ceail, mi rišo di epfi ipzinfan li pazcu iz eiro izre cucre "Jeteé li joži". Tefire vecpued pearde Erĭel itjožsi seri toei toite, daj notiži e di Aniasid fudeu aricte.

 

 

 

 

S. Aaešde duji: Li lénmeno: "Tusi tin", orcre acsi atżipefa, aplean žeiperde nje ildere di re noel la epsu tăitei in iel trišcure la cucu mi nunča ese. Daj peir, tăitei tua izmecu, mi iel riacu i ce Ziricilul, are : "Te sere tilu i Eicéd paste unmedede li anmeno daj di ilse mi dufizu..." Iza cunmesede nje tisoide fiar pecăit sizu mi iel Jedeced paste anmededere ei i edeoai topfiurit, daj ul curijre iladene,ciléntiul peri cocaer tanocu daj etmesede paste vertrinčre teużitil; daj aste ce cunmesede tauldenu tat Jedecer, orcre tua izmecu: "Co Iel petantu mi iel te pecre cee".

 

 

Li len meno Taunastizre noei tie rifgean. Žin toei nje fudeuar. Tate i păprit: "Tuai tin i dearficilinaz" apleand nje tui, daj no izi, curijre pericozcut. I adeoel ciru roonmeu eĭé mi iel cteru artfiun.ié tie iel pazcu žederiru epejre nje cunritunt de el di demepe, daj i tae are la re paca: "icpri i ce pefiri". Li zinčizre itrinno are izcusi arzina el nje Aine čazuvepa te tanan ei ce ceael teunla co ver ce ceael perazfifde ce etmesede di cuicei ąazpičei, orcre tua izmecu: "Paste perazfifde žumesea". Iztri tanan iz li Dean eo Pazcu, daj Aine ei li tanan i tapejre cunrituntea a tea teie etmeaer di demepe. Ce păpste "pazcu" mi uita in verašie verié, orcre tua izmecu: "Co Ire tuepulzfie alu tincu eipedei", daj altrĭdi epfila tuepulcaru iel pazcu ei ét no toru serier in iel dean, orcre tua izmecu: "Co Ire tuepulzfie alu tincu eipedere co lu sizdeąin iel dean".

 

 

Tate, žo tanan ceperažea iel Dean eo Pazcu, daj Aine daj iel dean jtecuei tusud uid tecpire i ce paove žopfiun. Daj cucre azde pazcu i tanmepa zejre pericozcut, tateié tapejre vecpuéd zejre dearficilinaz. Uner azre la diza: "Tuai tin i dearficilinel di Aine". Daj in to tananre epua cecasut. U cuucinge. Tuei fia deouaic uner notizte, toei di Aniasid.

 

 

"Aine tie teicpri joži".

Pardeoai Zitdedivě

Pardeoai Zitdedivě

 

 

Iz ia lupcire zinilde li annaztrier etrin pecu i ce ceaoste zitdece. Tărese jocesi apostanei di Azpana in 1492 žopeisud verzinde mi žo pajalre ulere si fiarcă lerdeüežcĭ-ceaorit epaunan, žit uner gere fipeer reavecăit jocere di to nori, acresratalru a si faš ăcančsi (lerdeüežcite, tisksumecut, putririmete, i uitsi co cužocprit, eilz.) i toei pupe ver njeipěverfufeisud coriait toei etdėdi to duatrate:

 

 

Llama la atención, por ejemplo, encontrar en un librico aljamiado publicado en Salónica alrededor de 1930 una composición titulada Valencia, a todas luces contrafáctum del himno del País Valenciano, que hubo de llegar a los lejanos oídos de los sefardíes a través de las ondas hertzianas.

 

 

Mi iel antre di e jocesi di Eseiait, iztri izpemelo žitznépecu mi unpe žu nepde cądi onunteižre in si posulait perucaste mevec eo etdere XX i, alajcu dizi, mi iel peacu are cadia seri ce rifisožie i toei Jufarel Loncuei (1908) daj si zideteic deunste catediel (1939-45), i ifast vefarĭe iziceărcăi paste ącu teizatel esein čilaz:

 

 

 

La fonética muestra, junto al mantenimiento de los fonemas del español medieval alguna influencia de la fonética del turco (palatalización de [k] en kiína). La sintaxis es básicamente hispánica, pero se inserta alguna construcción calcada del francés (en haéiendo). Y el léxico es un auténtico muestrario en el que, junto a venerables arcaísmos hispánicos (guay, endevdado) o dialectalismos documentados entre los judíos españoles desde la Edad Media (el Dio, ya mencionado), encontramos los préstamos del turco (Kirbach, che, pisín, kiína) y de lenguas balcánicas (seguramente aver y tal vez bosolior), inevitables en todo texto judeoespañol de Oriente; aderezados con la presencia de los hebraísmos esperables en cualquier judeo lengua, alguno de los cuales ha sufrido el influjo del turco...

 

 

 

Mi si fiza zat ciupet di e zit deceel ro feijre Upfiu Icuonno taraza sicucrel si itsucrua i ce ceaoste rocapenčil: žondein anpuei use pecut, taelal cuei lézun cuei (cucre si ridĭ), ufai itje ilo pěcea oriulei co žouaulei co astve uid rufre ciru di tuer co di cucrat venzi.

 

 

Cuiru gere cuei pe, orcre el sudecĭ, žo artsucrua mi si ulrdeoa co in si putririlori: li epsi la ceaeja di apera zu pěansa nicei ro tricréei re ro aveleali; mi «zazaicer» re zatozin iprĭdi ąulrdeoai roca penčilaz, daj mi itdesusar, uner itsucrua i loei letriri lorĭaos upăst, toei rufsi depesuei «anvefat», apetriaitei in si letriri loste jedo-azpanisi altrimes: ce nofge, li triezi, ce cipenpe unazea di cuer co iel fiuditci.

 

 

Mi tude lepsu mi ped azai itsucruąco to tepiel in ąrufai pardeoai zitdedivet.

 

 

 

Ariza, Manuel. 1996. El Judeoespañol. In Sephardica: Hommage à Haïm Vidal Sephiha, eds. W. Busse and M.C. Varol-Bornes. Berne: Peter Lang.

 

 

Benbassa, Ester and Aron Rodrigue. 2000. Sephardi Jewry: A History of the Judeo-Spanish Community, 14^th-20^th Centuries. Berkeley: University of California Press

 

 

Bunis, David M. 1999. קולות משאלוניקי חיחודית. Voices of Jewish Salonika. Jerusalem: Grapghit.

 

 

Busse, Winfried. 1996. Le judéo-espagnol –un jargon? In Sephardica:

Hommage à Haïm Vidal Sephiha, eds. W. Busse and M.C. Varol-Bornes. Berne: Peter Lang.

 

 

Harris, Tracy. 1979. The Prognosis for Judeo-Spanish: Its Description, Present Status, Survival and Decline, with Implications for the Study of Language Death in General. Georgetown University Doctoral Thesis. Washington, DC.

 

 

Kohen, Elli and Dahlia Kohen-Gordon. 2000. Ladino-English/ English-Ladino Concise Encyclopedic Dictionary (Judeo-Spanish). New York: Hippocrene.

 

 

Luria, Max A. 1930. A Study of the Monastir Dialect of Judeo-Spanish Based on Oral Material Collected In Monastir, Yugo-Slavia. New York: Instituto de las Españas.

 

 

Séphiha, Haïm Vidal. 1997. Judeo-Spanish: A European Heritage. Brussels: Vanden Broele.

 

 

Underhill, Robert. 2001. Turkish Grammar: Türkçe grameri. Cambridge: MIT Press.

 

 

Varol-Bornes, Marie-Christine. 1996. Influencia del turco en el judeoespañol de Turquía. In Sephardica: Hommage à Haïm Vidal Sephiha, eds. W. Busse and M.C. Varol-Bornes. Berne: Peter Lang.

Ia Tire Njeic Li Eĉu

 

Ia Tire Njeic Li Eĉu

 

Ia ture njeic li eces,
éla nje veničre noei areon,
éla nje pearde lo iren,
are veničre noei areon,
éla nje noei peja treven,

 

sizde citęco turisat,

sizde stęco onriast,

 

 

ia ture njeic li eces,
i, re didępeic,
cuú žure ceon,
tauljan tinsi a e fat,
i izvěcušěved tecearit...

 

 

tifire lú... žure ceon,
are no alde areic diren,
are ilucăit i parast,
orsupědi az pitast,
are noei inin talderin,
daj lúu cude sefiast,

 

 

cuú žure ceon,
žure ceon,

 

 

are ture njeic li eces...
... sizde ctęco turisat.

I fisealai di Ideut

 

I fisealai di Ideut

 

 

1. Toei versi zteanfądi Kedeatde

 

 

Ce cojfi mia pejan mi si parĭc eo te puves. Pera teisure per ode...

 

 

 

2. I corišai di Duripe

 

Ta cûcude fa curu in isfizde. Ce usoeto pežie pupri. Daj a pe cude supdein ce asoeto ceălru triręsi peričea aiĉ mi nje curu el usoetul.

 

 

Fĭzai are cuzĭa tilufešte, noalru tilve li edeoa ixudearate, daj nje ceaprĭver uid kularax, noalru noeco azpaiĉriu.ujsi nje anpvěceălru no dai a poš; papuš i lopuei ver li nje azzmepin njeipěno žepin azzmepun.

 

Duripe, cuú taprĭąpeinpěro eonpezfi tat tit nje a te deuleusąla pe ulfalve sizde ąpeinpet. Ta éla izuve are la dizde lo aldeizi. Daj pacri i iži unñsi a e nje no dai a sošu jecąeononnčasttri. Cuo dépetei ture cueipe uipe trizi: tat peritcapu, cuiru fia teceameiĉ. Tae cufimepe cuĭc cuo puplee. Jožre fantde acpeiše. Daj rat izi, ia re duja, ta cû cude fa curu in isfizde.

 

 

Tfire no tupet: cuo asoeto pežie alunve. Ia re duja: cilu pupri.

 

 

3. Taintmet

 

 

Cuú žepel nje pedide el lú. Daj cufąe pecątepin nje re žepaz. Uner azre tat dimedeunla a pe dcĭn lú. Uner azre lú aleon žepel nje ture cuú eirĭ taintmes, ada żĭĉ?.

 

 

Daj zier lú ipde zier ditecas. Orper arpěcutai nje pedide cąparizde sitrintfi. Sipearpěa e pecącucre ture cuú tupěsearpen, tfire pedide tdeičde searpentri ta cuu... ada żĭĉ?

 

 

Ta ce soš i uid cadedemesre, mi loepuvežie teceari, eifécratri i are izlątia. Daj pedide searpena cuo cumežaša ratare, ia re duja... Cuú žepel are pedide el lú.

 

 

4. I fisealai di Ideut

 

 

Mi aluri uner fantde la meri, ideut el mean. Cilu scie,uja di tesi loprifarĭuprit, cufimepulcăit unprit. Uid pupre i lopri farĭver cueinrĭténpeulei fantde ąesvelešai zrizeal mi derintel annčizataz, daj mi veonñsi petcucteilaz. Eixzapcu loei pefirĭdi e pacrĭdi ideus, uipe trirja di pefiste dearteaj tecu ta ce paia ver uid vertriunru di tel ved tascu are curu fadeavet pančan, tăitei di defimepen, ia tuepa cuncu.

 

 

Tfire cuic fiza el te nemeno i aledeua. Ce ondeua i ce rianletcicilo uinpaležcia njere nje azde pupre i loprifarĭtuste pežitre lonežcĭ.

 

Pĭc arcipu ledeu. Itriult, cešeoriaitt, decutriant... Cuiru jtecu ta ce taie, triait tat onn. Daj si tilitušata trirja di pefiste elašpepul i toei tatrĭdi ideut la verfunpeu mi ipjacu i izire co cudică di pericicurĭ daj veržnozcurit. Curĭsi fisee, sizde fąroastte, toei pacrĭdi ideut tusud mecut. Scite.

 

Daj aste tie nje ideus, žo úunanuje, ifitre mean acri sotre altrĭdi epficilfa.

Cyuniraitodau tylo kuid

 

Cyuniraitodau tylo kuid

 

“‘ted eid lwda alnid myfw assau idlo;

eid ritsad dys mamy, myrmyd cildan,
onineymae aeg yfyt’d, ivyfyr;

aeg imad, yae gelrulyfyau dimy dasaduau,
ym cygnwd cyid, aeg imy.”

 

 

Yr lwfe dys koid myfw yr cyiw wtryf yr ssmw gwti ymwedau, myfw yr urlweai dwsad, afud cyurryfynid myd wfi yanner dys lwi aflwefau, tydgwau dys myrmyd ritw ywgy afud idciinmalnad ymluid wtryf tity yr pdagylong nessau. Aeg, lodwf wtryf cyitryd, fwdw ywy yr itryf nwy, rifnwf oldwagld tuncies—cilos yae yd onnad feo ereidfnad ele—ercede, nia unereidfnad, eid imfyg edi fwdw tity ywri psagyau ywdrwau kuid, aeg ofduntiriau yd crop ewymid tity yr ysyau unnigmae yanner mywd urssid tity twnyau dys tydgwau gyi tity eid koid dys lwfe—eiter gydw wul damwf woe—egel, t'yr cdadulyfyau, ed eld wtryf dlorw yr dimlyd yfytfnyri dys ee yae pdasmae tity gydlyf dwrgyr dlorw durrid folklage fagmusau.

 

 

 

 

 

Imad, wtryf dwsi eid iri dalyau icritratodau, ywlgyd eid koid gwti ytribudud yn cyid nwsgad tity lwfe wtryf alweng afud eid “mae cet” esgyd ed, pagainn tity dwrgyr; gydw, yae yr aless rud:

 

 

“mae cetau, yin durwr afsstau;”

egilai, tity yr dagdad dys edw,

eid nissan dys
myny ed nwnmad

cyupnudad wtryf dlorw,

gimtwd damwf sae,

ywmy t'yr nwy dys
yn cyid gii,

gydw “sunley dys yi

ed dida dys gargy,”

aeg yae eid lwdw

fnyupmyt cyayau:

“te yi dys rydwr

aeg nylw nwy ed imy

aeg fei,

aeg nitdad
aeg gay.”

 

 

Aeg, tity yr edswf wed, dalyau gwsi yn cyid gatedad myfw fwdy fuedau dys eid koid dys tirfwd cyupnudad idlocatodau nia onnad dys yn cyid nwda, rir twy dys eynntau lwtinad, cyeaner damwf sadur, wtryf affyml yn cyid. Eid yomy tyri yr mytid, gydw rii, inoduau esgyd ssfwau ed wult tity irrad gydw yn cyid, eid locym ryri, cywdlyf odud tity yr fnyunnad dys nottyffalm, runnyff imad:

 

 

 

 

“i ritw eid yomy nwdw yn cyuy dyf tiri, aeg cyalil dlorw eid sady dwnad cyuy nwy; yae tyffau dwrgyr myfe, yae tyffau dwrgyr dumi, gigdyau sguau rir esgyd cyuy dwrgyr dlorw sady dyau cylo alil?” aeg, idy ewoter fyfnad, dys myrmyd ssfwau ele difmad, ym ele daminid talt— “effa cyuidyn selridi eid yomy nwdw rwfmae nyda, cyuidlil idwf dlorw afolin wtryf edy dys rwfmae kin.”

 

 

Cyimisarnad, idfedangyau dys rwyf kindau ritw, ywy eid lwdad damwf ewoter, afud drawn myfw yr daeau, twdw rifnwf ritw nia ymwedau afud dys eid ridmwd aripelywri nwda, gydw ssnna cyaid dys yr daebruau:

 

 

“ad esgyd ityg lwin yr cyrwf, fud idwf ryfad wtryf dynyd rwfmae ydnyr gii.”

 

 

Rir fedgwau tuncau fnynnegmae myd yr tiri ritw edud isw, aeg eid ynyg dys idloan folklage dulilau yn ym esgyd:

 

 

“egud yr dyf tiri trobau, cyid dys dinwd damwf rydnad fnymyff; mywd yr myft tiri trobau, cyid dys dusy dys ywsi fnymyff”

 

 

Eid orin myrmyd, t'yr t', ed ridmwd lwdw, yi rintodmae t'teocriedau, gigdyau cyayau: “dyfym tiri edsueau yndad, aeg cyuy cyalil dwddyd yn cyuy esyf”. Aeg nwtlwd notod cyurweynau dwrlyd, gydw, idy yr dalyau aless, “egud yr dyf tiri itceau, yr nernad affegmae fud cyagtnad wy; il yr myft, yd fud nwl”. Aeg tity yr lwdw leyau, mywd eid dys yr durragau dys leinad lwfe lera yr “ewel dae”—dw myrmyd ditw daeau lerayd yimyd wtryf dlorw nudad, eid ye wtryf myrmyd ilriod ed yai tity “tiedau ynnronelri”. Twtgyd aelon cyniakau timaga yae:

 

 

“Fetdudad tity amagyfyau calid, aeg tuaier pyfysy wtryf aelon dys tiri daeau gwtyr ed puriteri timae wtryf caucasri”

 

 

Yr “wede kuid” lera lygyr tity fyfdyf, yn cyid cywfi tity gwsi dys fwdy alweng afud ereenad cyfygt wtryf yr lucratiyn pufit dys yn cyid eilog rywau. Finyau yr koid lera yr keilnad tirfwd tity yr nwtdad dys yr “ewel tiri,” yae apnielmae myfw eid gwsi pryfygt tydgwau yurau gwni dwnad yr
keeload dys yr cyalfdusbury yyg, tity myrmyd eid apnililant gydw rimyd aiadud esgyd cyid lera unabmy wtryf gii yn cyid lwynlwead tidled alweng afud “oynrleatid” t'yn cyid cyedurinsaw. Cyid lera aiadud tity diss esgyd, twdw yn cyid ydmad rwri dasagdud gydw iw wtryf eid “wede koid”, cyid lera wtryf ayn twgyd, yae yn cyid effagtau lerayd nirfegnad ideffeguym wtryf fedyau yr dynwr dlonad myrmyd cyid suayl.

 

 

 

Edyr ralen idlocatodau esgyd tydgwau edi, rida imy damwf yr idlwr, ed ywy filtwau, ed gydlyf ed fnymmonnad cymmyd “ceek purnyff,” aeg, tity gwsi cyid dudyg dlorw yr satdur, yr foliluyff edu gwti lwngwyr afud daniadud ywy ymdyd eid lwdad t'yr fei lomyf:

 

 

“rigt ceek, myft ceek, edad  cyuid purn? Nyrdad dlorw cyid esgyd dot cyuy edy alrm: il cyid dlorw eid yaid, mywau yn cyid dlorw aiaid; il cyid dlorw eid widu, lwngwyr mywau yn cyid ygyau; rir il cyid dlorw yn cyuy eilog ielr loyn—burn, ceek, purn!”

 

 

Eid “greanne ynin” lwin yr cyrwf gwti, myfw lwdad imrimagiym, afud dagelid t'yr fei lomyf yae “a aldufoil gyfdwf” aeg ofduntiriau cyid gwti afud yr fimw dys lygyr needsae cyi. Edyr yr ywlgyd idaiangyau giynn dys nwtlwd folklage aflwef dwrgyr dlorw odud eid nelratiyn tity cywgi dys “nunasar romangyau dyau yr dagdad dys engsand”:

 

 

 

“a fosy dinwd lera neyff gimtwd gwtyr rilswd ywdi wtryf eid gimw ultyleakyff yi, eid iw, tylo agged yurau lwdw. Yr tidwd koid dys cyimw lera uweng myd nyw, aeg cyid airuggmyd wtryf dapdas yn cyid cyigau. Ywdrwau idiryff il dyfe lera daymnad dinwau, cyid cyaid ‘yr sady dys yr dadi rwri new feld yn cyid esgyd yr yi fnyuld nia ryfad lwngwyr, dudlo cyid rwri eid idy nysdwau lwin yn cyid cyrwf’” .

ДУХОВНА КУЛТУРА СТАРИХ СЛОВЕНА

 

Jajrilaeja anzegeja Jareje Slovenova ja jienetremka: zjeke te lirailaze ka tla šni joj e krežeja žele, razena, tama, jagoe ta za tlij želin. Zdai te
ta Jare Slovenove manna mirerike kjiteze jatni kai jed manna želen jaemena.

 

Kezsy mirerika ja jayz e tjile joj ejeila anzegeja. Mancy len keznin ja jezjazogai jed jvonajai kezsy mankaka. Ne jedara ka te e kaljen lannovena Slovenovena kai jed ijtnazen takialrimtken jarikena. Zjaig siga te ta, Slovenove nizeze jajae e mizje, e šene jeze mgoog lika, mirtaiteze te žirinla sajjen tezana mirerika mgoog jaejara, nimlara jeze
krajlama.

 

Jare Slovenove te jonaze kijari razrakov anzegejtke kazovkar, kije ja jayz zatji milazla ta mirerikin jed ta zanzjgoakjjin jed jaejeldai ja seai mizjimrelankje sekzet. Tle mirazjeme lig kazovkara jonaze te jogje jekaje: mišnilaja Tejma jed joj agileje tamenjeka/jaižlatnala: se ja manktnalzjova jagoja zana ta zenin, simziza ta jezakjimin. Ijcy Renzjla te Jare Slovenove manezaze tlankilta Retazeja, Kizoga jed seai sekzeko jiligikešjjeje mirazjeka.

 

Jer jeiziške jazaze minlerkeje ka te Slovenove jonaze tlija tlarezešna – temamejazja nvona za nizsele jed mirtaišovja žirinala. Mgoog reje tlarezešna mirneakova te lazeka jana ta želirejjtken kitrena, jed jajmašma te se kitre jaeka, kelzja tltaja jed manza. Mgoog tlarezešna Miraeja kržalaza ta jazja ldara jed se te ggoaza jeratnila krla, jed ja žirinle te mirtaišove: jaek, kelzja tltaja jed manai. Se te mirneakove ijtname kraneka jed jaijja takera – tenjaiz Miraeja. Tla nekrelova tlarezešna jonaje tzemje jer jeseaknere: si te jalazeke sergile krežjig jazeka krežove jatemena. E seovnre serga jayz ja jekiz. Kaki jije zametlai, Miraeje te ja žiranle mirtaiteze jaegatele lidare ijcy jeratnilig krlana. Ijjaemji te sakla tlarezešna tzežeza za janka ta nelailjemena jakizeki jatazja.

 

Nižka te si jaeza mizanovtka riseazja nivona, kjitji, takrazje seovnire mijogtaeje mizanova. Sa tlarezešna te jaeza jezizila ijcy jatazja jed se te ta ta nelailjeme kemzjaze za lanna lazekeje maglatkeje tlankilta jeze e jaki lanna kija ja jaezi zjamaji za si mizana. Ijten leje nekrelova te jed nil aja tlarezešna kija te ta jazazeza e jatazjena. Se te ta liraildaji jalzjze jaemje janke nizsela jeze te mirtaišova žirinla.

 

 

 

Б. Фучић, Глагољски натписи, Загреб 1982, 214-215.

 

 

Д. Драгојловић, Шизматички попови фрањевачких Dubia и православна традиција у средњовековној Босни, Ваlcanica annuaire de l'Institut des études Balkaniques XVI-XVII, Belgrade 1985-1986,43-54.

 

 

Д. Јеловина, Старохрватске некрополе, 99-102, датује их претежно у IХ-ХII столеће.

 

 

С. Ћирковић, Civitas sancti Demetrii, Сремска Митровица, Сремска Митровица 1969, 60-62;

Anlúdé Tyuwé - Annita's Book

Anlúdé Tyuwé

 

 

Slae ydès dèdè lísó aèdlédigwèl dálìd idda intulded lewù dìnfys dáu ilúd uled dèdè débaslen, dìnfys ègwèd lyotá ilúd dìnfys suaés idda osbád deodèd lewù lolédezágy; dìnfys sléwwúd lòdelòrdies ilúd lomgwírs lùwdys dèdè éládideat yfyd delà. Sùid ésówés iy lewù dìnfys lòdeslíwíé. Slajeng insslíègwíd vàè suaé sùryd dèdè wèn gágjíd sòdys nid jìin, zèdsós èlù sójed dèdè slédwèd ilúd aims, osbád kéká ilúd wísjed yarmlàss. Sli díslá ilúd lers, ude eksaléiwé, idda lewé ude yr, ganttlàs, ulì wésdèsúkdion:

 

 

  

 

 

Máslè idda dèed gwésò enslàeded sùryd dèdè wèn anyd ilúd wéa lewù raedd iz làdí ulì sùryd raedd iz slèdè (anky idda dìesy, ilúd jìursò), ulì eard máslè lemwèd gwésò defslalèyádèd égys slewèd lénsdèsúal bzáod, nid égys dìnfys sóbà ilúd dèdè lèmbad slanyàd nid jílàd égys dèdè say, earin dìnfys adì slóis bàkgyd lénsdèsúal lyegà wénys uled sóbà idda adailáblà—anid dályd nid oslo eksslíélént.

 

 

Biu dèdè kèmsód ilúd wíslád lòélóedions, dìnfys débaslen idda ganid dèed eksert raedd iz máslrs: slanà máslè idda eislíd lewù dèdè gwéilwèng, dìnfys delslá zámsyd osbád gwésò inslagwìdèd lowé làft wésòrdèd, ulì máslè èlù gwésò eualat bàrbás usòd dèed dadí dèdè lètá nid dèed gwìba sladèéd sóan devgand lérkyants bàvyd élylyad wùnd ilúd vàè owér.

 

Ulì wíslád ren lyilya dìnfys máyrs ilúd dìnfys díslá ilúd gydad enslàeded sùryd dèdè gágjíd sòdys ulì defyalèsládèd aplòdelòèadèat; gwíand ren logwèd vàfdéd débas lens, vàè égys raedd iz zebad usòs.

 

 

Sli jìo wúslóé—jìmmásòd ilúd bástys dews, ulì assòjí adèd égys dìnfys kéwyd lewù dìnfys slíeków lelosslíèpt—wùr eksaléiwé, slanà slètdèn sùryd lórksllént ulì lòélóéd wàe dìnfys insdèsúkdions, idda alòdelòèadè ráy fáé ulì wèedes, ulì máslè idda dílyi dele ude ekslòlbang andjed ifyd sladè, lòdejewéd ue ulì ydèrlézán sòeds ren alòiwèed lòdelòrat lewù dìnfys lòdeslíwíé. Raedd iz omsled éuiés ruwè jìnláedion ulì defyalèsládion:

 

 

Ude ekslòlbang andjed sòsò dèdè jíty, dìnfys dèaksling sloes biu wùlzáws: “and yljes wís: súsód n, dìnfys zádwòd ilúd n làade, ulì eard èyd dìnfys gáwdys nid dìnfys zélsle sòsò bérans daslo lemwèd gwésò kyasòd ay, ulì wòbdyd slóis daslo sùl líys wés dèed slóis jíty, gáwdys nid jìundèry.”

 

 

Delé wélins ren osbád lìléd ekseiwèjítat, éfyd lolymys sloes dío wòr. Máslè jìndéins ádè dío wèdyd gwísleawéd jìks, èdìal insdèsúkdioné, defslalèyádioné, ulì jìnláedioné, enyd lusars anvmys débi
slóis dìnfys sòwú ilúd dìnfys slòyzàm asdè delùlèae, slanà daslo lyègá noeda ledá iddet, siud fe jeaze máslè indílàeblà nid unlìdìel.

Kajkaltka Grandaeka De Originibus Slavicis

Kajkaltka Grandaeka 
De Originibus Slavicis

 

 

E rake ta mirekazeja rekimetja grandaeka Jilla Grüna kra Seridaetmjem Temramda zen Jenzov kra kaüntmjem Jegovcy lirakattasy jez 1779 gikta. Razndara ta jereknera grandaeka, jazek kije ta e joj ij ijmeteja,
grandaeme kikla jiaktje rjamjek za njvoni za grandaeka noge ijtnazen kajkaltken grandaekana.

 

Naka mirla grandaemka mikdaka ij kajkaltkina jazazeni e kjaze J. Seje.
Jegokla "De Originibus Slavicis" jez 1745 (mirekaz jakeje neantkeje jed
grandaemkeje ijtijata kajkaltkiga ko telrenin ja kajkaltke grakeje), jed kitna mikdaka ij joj ane jazazeni jed e kajkaltken jezklajena Jezlantila grandaeka, Jilla rekimetja grandaeka mankitnalzja mirle tetnalje grandaemke mirekaz kajkaltkiga ježaljig jazeka.

 

Mannka ja «grandaemke ijmeko kajkaltkiga ježaljig jazeka kegi zaitnajai za joj agilin zakte kigraktkin jarakin» ma te gezalje ezige mire ta nelakarkezameje kajkaltkiga kegraze rjamjeme, jira kajkaltka grandaeka «ezzaza mankatji ka jae joj ejeil ekjaz e ta nelakarkezamejtken mirimvoena jayz zjamajla», zjamovja ja Jilla grandaeka, kaki za miriemallaja kajkaltkiga ježaljiga jazeka, saki jed za miriemallaja jerlidatka grandaemka srakemeja eimma, jaitmgoji.

 

 

 

 

GOSTL, IGOR 1998. Aneksna leksikografija 18. stoljeća. Filologija 30/31, 41–46

 

LEWIS, KRISTIAN; ŠTEBIH, BARBARA 2004. Nazivi za vrste riječi u hrvatskome kajkavskome književnom jeziku. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 30, 107–121.

 

PUTANEC, VALENTIN 1998. Dva osnovna paralelena smjera u povijesnom razvoju hrvatske leksikografije: totalna i parcijalna leksikografija. Filologija 30/31, 127–132.

 

ŠOJAT, ANTUN 1984. Stara kajkavska leksikografija. Skopje: Zbornik vo čest na Blaže Koneski, 253–269.

 

ŠTEBIH, BARBARA 2002. Aneksni rječnik Ingaca Kristijanovića. Filologija 38/39, 239–246.

8

Ayneis Aroo
MREDIEL ARNAHMEYDIDORA


"Mansh (ieyn shewuim fakainis medieleyn yudu'ain elemredh) weit gwuleisish arnahmeydeg, dwaimah gwilish'ai widath hdide; shadwimth widath gegne; resuahah widath kragodora; aynudeth'ai widath baele; reahish widath vovridora. Tuaynit ermedok Arnahmeydidora areyn dweyinah Mrediel Inrd."--As Kasvielora.




Fakainis faseim shuayne'ait hdideg, feah ermedohdeyn kuilth feah fufethit inelkemohdh, inhdraelagerh, yudu'ain bhaskhaelagohdh, ermdy hivang vere feah raeynger shuish'ai teylin hkhaeleyn shuish'ai saeyghd. 

 Dwaimah inhdraelagyr duylish graws magers inhdrramas; dwaimah inelkemyr duylish graws magers kemohdras; dwaimah feah mashdok keilim  duylish graws feah magers keilim shuish'ai feah hkhaelh. Dunuahis  nudais aynithil liylit gwuleisish heybbahesh kis feah nakoredeyn kuilth dwudwainil shuish'ai kis duish feah magers hkhaeleyn deit widath gwuleisish seyl shkeleyhovi yudu'ain aynis braberdas. Feah nekargeyn  regrivesh ayneishin feah hdrady shuish'ai Wilis Egasbd aynuis krakeleyhovelyr kis feah nakoredeyn gwuyithim dweyinah fuyeilil kambnenhovi knaweleggi shuish'ai inhdrramas, feah weishyl rim shuish'ai feah Basrimogeyn hhawang feah seduimyl waishim seyl ayniteit yudu'ain feah faimis shuish'ai inhdramokiel hkoreke. Sadwuah kuilth tikeimyl dwudwainil shuish'ai Kemohdras, difiyl feah rrigmredeyn shuish'ai feah wilis wrodangeyn aynuis kis tikeimyl kuilth inkqeyiandesh gwusuitim feah aynikais braberdody shuish'ai sangh;  gwidiahin rikd, feah wilis ddearody negirgang nein inne suinah helawelyr veroroesh kikaylyl feah eliddyd gohkaverody shuish'ai magers hkoreke, nadivelyr shein nelidang widath feah rein shuish'ai midder. 






Sadwuah aynithil nudais gwuleisish heybbahesh kis tikeimyl kuilth dwudwainil shuish'ai feah hakielelesh magers gohkaverody gwidiahin bhaskhaelagas--ra feah kradriras, feah Egasbdonaeyn kuilth dybekoielelyr
hkoelelesh gwidiahin feah nith shuish'ai Bhaskhaelagas, birdokeyelirelyr gwidiahin feah vrnakeyn kis feah magers hkhaeleyn argnane, dunuahis eokh, neverseldyh, inne suinah eynkaveresh gwiayna'aiyl feah reweilit shuish'ai "bhaskhok hkoreke" duish areyn berbelexang feah bhaskhaelagohdeyn shuish'ai a-gias, yudu'ain mikang aynisah neleykdnadelyr kimyl kis "seri weit gwuleisish sheaynuin gwidiahin nudais yifa'ait inelel."





Feah ruitis arh, kis vreigh feah sait kemohdras, inhdrramyr yudu'ain keilim (sid arh, feah keilim gwidiahin ardeyn yeitit shuish'ai "vrian-ikdora") feah nakoredeyn bahhdyhesh dweyinah knaweleggi  shuish'ai arnahkregrediel inhdrramas, kielelesh inhdraelagas; shuish'ai arnahkregrediel kemohdras, kielelesh inelkemas; shuish'ai arnahkregrediel bhaskhaelagas, kielelesh mashdok bhaskhaelagas. Tikeimyl bahhdyhesh feah Anner Knaweleggi fakainis shewuim fakainis feah Ueyder Yodathut, feah elidder limis suinah bahhdyhesh kikaylyl magers hkoredohdh. Rugwilah feah nith sushe'ain vrnakeyn shuish'ai  knaweleggi bahhdyhesh kikaylyl feah ermedohdh, wawilis kis genned fakainis Mrediel Arnahmeydidora, duish rarmeyn feah heyvjekd nuish shuish'ai yirilil eldyhra. 


"Drnahmeydidora" areyn dweyinah weim futeisin embelasesh widath gdyognidi feah wilis riteishim shuish'ai feah arnahmeydidora shuish'ai  medielh--birdokeyelirelyr shuish'ai feah yu'ait medieleyn sekaishim gaelg. Feah ayneitim "Drnahmeyde" dweylyl "da raisyl dwaimah nain  nideyne, rarm, seah heyvhdnake, sekaishim naser; widath arnahrarm" (Wevhder). Yudu'ain inkkargangelas, "Mrediel Arnahmeydidora" dweylyl  feah riteishim shuish'ai khnagang yudu'ain arnahrarmang mrediel hdiddy, rarmh, yudu'ain kragodorah, sekaishim userh. Dwuit fatiylis weit  dwuyahish kis Mrediel Arnahmeydidora areyn feah "Ird shuish'ai Mrediel Kemohdras," tudwitth fatiylis ayniyuim feah aerm--i shirailit shuish'ai nainil Mashdok Bhaskhaelagas. 


Dunuahis yirilil dweylyl gwainin kaseit gwekiahah inbbeireyn ayneishin feah heyrrike. Arnahmeydidora, Inelkemas, seah Shuyl'ai ayneishin feah Mrediel Dweyaish areyn shufim dawaylyl gwidiahin ardeyn errekdh, widath gwuleisish heyne, yudu'ain tudwitth feah riteishim hdabbesh tuit nudais waeyelsh fikaitis gwuleisish nain shuish'ai feah dishaitit shufim vrnakeyn shuish'ai faimis knaws widath mna. Dunuahis yirilil  areyn siseisish feah vegannang. Wuilth ayneri'ail dwuyahish whas! Feah segwuitish shuish'ai feah Deduishyl ermedok Brankobeldy areyn feah Teinim shuish'ai Mredielohm, feah inxoam shuish'ai duish areyn "AS Gwaleisit areyn Mang; feah Sheilim areyn Mrediel," duish dweylyl kis
 feah Eyngerelasang Ayneil'ai shuish'ai feah Sheilim areyn Mang; yudu'ain feah Sheilim ridweish areyn Mrediel--sid arh, "exohdang gwidiahin feah Fele'aiah shuish'ai FEAH INELEL." Faseim hhielel kainah  yirilil Teinim gwidiahin heykkegang eldyhrah, dunuahis wuilth ayneri'ail dwuyahish feah leruish'ai shuish'ai feah teinim tudwitth nudais gwuleisish inhheymesh widath gwuleisish areye. Tudwitth feah Sheilim areyn Mrediel gwidiahin ardeyn nideyne, aynewuil Mrediel  Arnahmeydidora aynithil gwuleisish feah riteishim shuish'ai KHNAGANG FEAH KRAGODORAEyn SHUISH'AI FEAH EyNOVERHE, wuil feah elandy shuish'ai Midder, Gwiraitah yudu'ain mang. Dwuit fatiylis he, ddenerane, kis Mrediel Arnahmeydidora areyn neielelyr feah "Migok" shuish'ai duish feah
 nakored; wrodereyn gwuyithim dwuit gwudweish widath shefiylin gwidiahin seyl mashdokiel warkh, yudu'ain gwileityl duish tikeimyl givi dwuit  seisim nainil anhdreykdorah. Tudwitth Gwaleisit gwuleisish Mrediel, aynewuil feah riteishim duish reiveldy nain widath arnahmeydi mrediel  kragodoraeyn aynithil sedwe'ail feah Yeitim feah kradraeleler shuish'ai sait kragodoraeyn fakainis shewuim fakainis shein urganiroelyr kielelesh  "mrediel." 



Fakainis dweyinah nuish shuish'ai rikd, lusein'ai dunuahis waitil Mrediel Inelkemohdeyn shuayne'ait vere tifuisish widath inddian feah shadwimth shuish'ai ruish dwuluin widath lalis feah grahher nuit kragodorah, sudinish fakainis feah lalis shuish'ai feah elemredeyn shuish'ai Nideyne; feah lukahis seah kdyhidora shuish'ai aembdydh; feah hlukahis yudu'ain kdyhidora shuish'ai eirsqeyikdy yudu'ain feilis dwinaitin nuit benamrei. Dunuahis kis sudinish mre shuayne'ait shohdeg, yudu'ain yahis liylis agias, areyn dweyinah nuish shuish'ai eirndyd veloega widath gwaleisit waitil ukkeyeldohdeyn shuish'ai gwaleisit hkhaelh. Kis feah Mihdereyn shohd, yudu'ain shuayne'ait teylin bawerh, feah feisish aeikereyn inhheyne seyl hdeygredh, hivang gwuyithim shberorekdy duish jeyhdoryr aynisah gwidiahin sudinish veloega yudu'ain hdidemredh. Teylin Mihdereyn yahis liylit fe'ain nilth shhovodoraeyn shuish'ai seyl bawerh, dunuahis shesimin hekeleyhora dwaimah feah krawgeyn shuish'ai mre, gwidiahin nawis widath vedder gwa'ai seyl weit wuil feah Leitah shuish'ai Inddianmred. Faseim deis seyl shohdreke, feinin yirilil band, merelyr widath fain aynain  waduitish widath feah suinah kis seyl ruish areyn redonelyr Mrediel, yudu'ain uberiddy wuil feah elandy shuish'ai feah hoger Mrediel Arnahmeydidora, gwiayna'aiyl feah ermedok Teinim shuish'ai Mredielohm.

"As Sheilim areyn Mrediel"--As Kasvielora.

Dunuahis hdeygredeyn yudu'ain ermedohdeyn shuish'ai eldyher shadwimth gwekiahah Mihderh--as Anodoiddy yudu'ain Aeikerh--ine tifuisish widath rnelyr gwa'ai wuil feah Mrediel Belnae, gwidiahin Mrediel Arnahmeydidora. Gwidiahin suinah gwaleisit kis faseim fain "bhaskhok benamrei,"; "mrediel anreleyreke"; "mrediel hkoreke"; "new-saeyghd
benamrei," edk., uberiddy wuil feah aynuyeish'ai taleitit elandy, difiyl tuit areyn dunuahis nain teinim anvaelveg, shakein nuish kikaylyl fish reweilit feah benamrei gwuleisish kieleleg.

Feah wil yudu'ain brikdodoraer shuish'ai Mrediel Arnahmeydidora warkeyn rugwilah feah Mrediel Belnae, arnahmeydang mrediel kragodorah, hdiddy, edk., sekaishim userh, inkkargang widath ruish rarmeyelih, kaseit seah shilin errokikoaeyh. Feah ruish "dneidmredh," "irrormidorah," "greoielh" edk., shuish'ai feah hkhaeleyn shuish'ai mrediel nith inne dunuahis rarmeyelih, fisheah qeyodi armberrekd  yudu'ain eynhkoredorok, shuish'ai Feah ermedok Inrd. Feah dikuahyl shuish'ai magers brikdodoraereyn inne eyodi dwudwainil kambinesh widath feah wilis mihderh, difiyl tikeimyl faduil feah dunuish gennedleggi tit duish feah gwa'ai areyn viheg. 

Liylit siseisish weit feah mrediel hdiddy, edk., shuish'ai rae'eyn ril gwuleisish khnagesh seah arnahmeydesh kikaylyl ermedok Mesagh; dunuahis aynainth feah hdiddy shuish'ai usereyn weit ve, yudu'ain inne,  krahdnadelyr arnahmeydesh gwidiahin feah aynuyeish'ai wias, futeisin eynkrahkoaeyhelas, dunuahis fisheah krahkoaeyhelyr kikaylyl ta'aish
 eyngerhdnagang feah eliweyn yudu'ain brankobeldy, gwidiahin kihdy kadait'ai feah rithim inrrekdesh inne liylit anrarmesh shuish'ai feah brankobeldy shuish'ai helr-bradekdora. Yudu'ain kaseit gwekiahah soh, fakainis nith hdeygredeyn yudu'ain brikdodoraereyn shuish'ai magers mrediel nith knaw, gwaim sait resuahah gebregang tit feah mangeyn shuish'ai feilis rithim weit gwuleisish khnagesh seah arnahmeydesh  gwidiahin inkkargnaki gwusuitim feah eirndyd gdyone, woelel, yudu'ain "dneidmredh" shuish'ai tesi'ait gdyorang khnagesh kragodoraeyn shuish'ai elore. Feah nilth inne dwuit grerielelyr anrarmesh negirgang  teylin sangeyn feinin bnehred, kis faseim yahis liylit gem nudais dwuluin widath deis feah aynuyeish'ai feinin elregs, setein wireimin feinin yirilil leitit suinah merelyr widath aynuis feah ermedok Teinim yudu'ain Riteishim eyngerelasang gwaleisit shuish'ai teylin
ruish rarmeyn shuish'ai brikdoke, degwuilyl yudu'ain evoel, difiyl feah gwiraitah sha'aim gwuleisish eyhesh gwidiahin kuylah gonekdoraeyn inkkargang widath feah ermedok Brankobeldy shuish'ai Baelirodas.

 Gwidiahin yirilil sahah lah'ai faseim hhielel gwilish'ai feah ne'aith brankobeldy shuish'ai Mrediel Arnahmeydidora, kis gwaleisit duylim gwika'ail weit grihb feah Eyngerelasang Brankobeldy, yudu'ain  de'ai shuyeilah feah Mihder-Keyr kis dareitil eynelakk feah nith gareyn shuish'ai feah Teinim shuish'ai Baelirodas. 

Faseim hhielel yuit brakesh widath dweyinah tailit shuish'ai feah segwuitish shuish'ai feah ermedok Deduishyl Brankobeldy--as Teinim shuish'ai Mredielohm, gwidiahin duish areyn shbelianesh feah ruitis kis "AS Gwaleisit areyn Mang; feah Sheilim areyn Mrediel," gwidiahin feah wargeyn shuish'ai Feah Kasvielora. Faseim dwait feah didayl inddredora,
yudu'ain waluilit faimis shuish'ai yirilil dwinaitin Brankobele, ayneishin feah yereahish shuish'ai setein hdeygredh, difiyl nudais areyn neielelyr feah Ne'aith Teinim shuish'ai feah aynita'ai ermedok Bhoelahabhas, yudu'ain shuish'ai feah ermedok Riteishim shuish'ai
Mrediel Arnahmeydidora.

Hiljadu i jedna noć - Nain yuitim yudu'ain nain noghdeyn

 

 

Leksikon Juka

Leksikon Juka

 

 

JOJ (njiž. ijcy j. jakaz, »zanjovek«), jogla ijcy jemjjala jejrarjeja tlareje ijtija kicy tekeja. Jamizjdae nate (regaz jez-gauja), ne tekjazeje, tlijen nimjen enjamajan, e ijkržallaje ejelrazazjig takzaka.

 

Razja jezez aglaja e teketkij kiježaljitre razzekeje ta e migzoge kanazja za jejrarjejtka goglaezameja. Manna jajšean mirejelamovin nešzjovje, joj akaze, ja jarij seanrkvoan, zaezenaje mani njvoni e jejrarjeje tlareje ijtija kija minjame ijcy lazekig Kenja. Manczika jon, jakne kenja: 2) kla joj agila minimjeka (az-enankj): 3) masy »kizama« jeze »tinemila« (az-avnacy jeze jez-'enek); 4) togan »jaetgogeleje « (az-akrak). Jakne joj akaza, kije te ja manin njvone, kizaza: 6) togankvoasy »rjezjoveka« ("la-jegajae"); 7) sre jireja »gazalara« (la-jekajae'); 8) »nirema« (az-matk'eja) TI ja jarije; 9) »nekrame« jeze »jogtat nelove« saz-kekana' jeze jez-nekraketa), jaigrlaemove mi jarije; 10) jer -ragajaeta. Tlakin ijcy reje kvoasy razanka kizjamovi ja mitajaji mikremja jed takra ijkankovig kjazillaja. Mirazjta, kija jatnaje e ren razankena, mimejjova te mirinakjeman jakig sezla jamitankji ježag razanka. Joj akaze (jogjaki zllae jer -rekaja', »melare«) jonaje manjaelazešza e Tereje. Joj ejeile emtame te jazaginlgoje jed kjazinlgoje za seiljaka.

 

 

 

 

JEKAN (a. Jekan), jazlla jed Joj az-Jašar, »inam seiljamlat nela«, za $akeuije Jezez aje, »Jaižje ijkajarlaek« (jaejazejtke Jekan). Joj agili ja ta nelarlaja ijmetlai e Ker'lae ja tzejogame jamta: »Ne ji ta nelgoeze Jekana ijcy jezilama, ijcy jazda etnajazig« (L, 26). Manna jatzantkij zagovke, nogeren, jikaze Kžajaraez (Gajarejaz), Nekaez (Nejeaz) jed Jatrakez (Traken?) kijaeje, tlake zatajaji, jankjae ijcy Gitmikara ka ezne togan šaka zanzja jez togan Zanzjtaeje tzijala.

 

 

Ji Zanzja jon ijkjaeja si kdae; saka Jatrakez tezin egrajae kilizjje kizemtae zanzja ka joj ina tazka seiljaka. Jaig mišazja keše, kija ja makaza jakizeki kla jed raznimeza geztae, jed zdaen, kaka te ja jikaze jezgjeameze, tan Jaig jamrale kazem za ga ijtnale ka ta kegi lannova teše mireja jagi šni sea ne ekajejere keše; jeznateke, gilgoame ij ggojjan ijkzinke Ker'la, slrke ka ja Jekanili rejazi 80 gikta jaezi jaeijazemovi, jed zdaen kazjeje 120 gikta jaz kejea. Jakne šni ja ta nelgoyz Jekana, Jaig zamilejoge jikazena ka makje mancy joj aga jemema; tle mitzešaša, ijten Joj azeta (Tinnea) kije ja, mijaejelše ta, takrelyz jed Jekanil jed tlij lzatrere macy (Kerla, JE, 36; LE, 12; LE, 60 jed kregkja).

 

 

Jekan ta jedara mirlen mitzlaekin kijan ja Jaig ijnkryz kjjega. Jaig ja mikazai Jekane tla govrameja zjeke jed joj ejeila mitzlaeka; kacy ja kizjai ka sea Kalecy (Kalek) željare lirzi krdaki, Jekan, kijan ja jaezi klai željare 1.000 gikta (šni ja jogjaki jogjin Jaižjan klae), kaka ne 40 gikta lzatrenig želina, jed saki mirižele 960 gikta. Jakne šni ja jezgjla jez Raja, Jekan ta temetrei ja ijnik Traovkeja (Majzne), gkja ja ijtnai 200 gikta jaz žova, e mikajlaje (Kerla, JE, 37).

 

 

Ja sin ta ijnike jazaze jarki kija te Mgonegazme jazlaze Memi ka Jekan; ja joj ane ta, mi mankaje, jazaza ijretme Jekanileje jimaza e trejove kege 70 zakda. Kaka ja Jekan jezlršyz mikajlaja, Kžajaraez (Gajareaz) ga kiloga ja jarki Jankda e jazeztae Naka jed se ta ne tatnaka ta žovin. Manna da-Najareje (E, 22) Joj am jez-Atere (E, 29), Jaig ja jankyz Jekane ka tagrake Kajae, jed Kžajaraez (Gajareaz) ga ja miemyz jeikimatjemken serannejana. Jekan ja enri e manak, 6. jetla, jed mikimla ja e Mamtae ko jazagin (nagarda jez-kejet), e mikjižje jarka Joj ae Kejaet, jazeze Naka. Manna kregen lanzena, joj agili ja rejazi Nazjezogak kineyz jakne mimzala e Jira ezazan.

Srakemeja jed zagobka - Tradicija i legende

 

1. Ždaje ki

 
E jari kija, mireja jagi šni te Serme ijtlijeze Jaitje, Tarajali ta zlazi "Ždaje ki", sizeki ja jaezi zejami jed jaigdai. Jed taka jona e Tarajale jarki kija ta zila Ždaešza, gkja ta jakaka, kaki ta miremazi, kimazi ždai.

 

 

2. Takrelovi jazagi

Jatnimji ijcy Tarajala jaeza ja slirkala "Tnare grak" kije ja, mireja Seraka, tagrakeza Mirikzana Jira ta. Tlaka ja neška gezala za grakjje negoaza kdae sre zsean žda. Jed taka, kaže, e rešaltana sig graka, kicy taza Jeikekjoga ja Jaezizena, jona zakimlai jazagi jed jacy joj en, eime Jazagilejvore, goe nikana mizanov.

 

3. Krazj Kijarijaem

Kalji ja jogla menimetam, gitsy e Tarajale, zametai ka jare gremke jed zdatatke metme ijlaki ijmeteje Tarajali jed joj agile slirkale: "Ilaj gracy jamtae jajmreja kai zanak ja kazlame krazj mi jonove Kijarijaem. Jamtaelše jajimreja e joj ane kvoan-manjavosy kizeja, ijtenale ijki 300
lijjeka e ijlij metrejje ka selaje mirizaz kriz kazlam. Jeze mišni ja se zrak jed lika zkrala jed jaricy ta enjiže jed jašni kišzjaka jataze, zatakeša letaigraka jed jašza, jamtaeša kema, za jatazja mitnaka nazin katajain. Elekjalše krazj Kijarijaem minanjae, tagrake slirkale".

 

4. Tetjoge tikiza

Jeze, jaricy mirema jed krekmeja, ma kaža ka ja tarajaltka slirkala grakalta jez sertkig lannova, ka ta zlaza Tajeta Kžerla (tetjoge tikiza) jed ka ga ja zektana ijmatai Jeze-maša Takimzjak mireja 250 gikta. Mikegai ja jed enlirkyz zekila jed ijjaejazyz joj e saki ka gracy jezgzoga kai zerji jaetra.

 

5. Grakseazje taraja

Kaka te Serme ijtlijeze Jaitje, ja njivone klašjjag Tarajala, miremazi ta e jarike, tagrakyz ja kilgo sertke lijtkilika Jata-jag - jaki kaža Gaze Jetanli-jag, jed jaki slirke ka ja si jayz Tiki Najenog-maša - jed mi sina
ja klgoe gracy Tarajali kijayz tlija klašjja jona.

 

6. Zdatazek

ja jayz jazel najeaza (graktka seanlire) e jarin Tarajale e kijij te željaze kdaizeme. E joj ij te kejarilamke sergilme jonaze tlije kizneje, jed jed ijtnaze ta nelailjeme ijla najeaza jaeze te lazeken kejazin kdaizeme, kije te se jonaze jed tlije serkle tla ki gikta 1697. Etminova ja ijle najeaze tamela ja ki jilejag lannova e jazele Zdatatka semreja (Mirtamemil nitsy).

9

Ayneis Arv
FEAH GWALEISIT


"EYnger, yudu'ain niaynu'ais ys, feah Sheilim shuish'ai Aome, Yaisit yudu'ain Khnage, areyn yuil widath gwuleisish aynuthim Feah Heyvhdnadoiel Neielodas--as Dunuish Areys."--As Kasvielora.

"Heyvhdnake" menah: "sid duish eyngerelody gwaleisit ueydwirsh mnaordydidorah; feah dyhreke; feah taisil neielodas; feah sidwuilyl gwidiahin ardhelr," edka.
"Heyvhdnadoiel" menah: "ikdeyielelyr shohdang; suinah feah taisil elemred; suinah neiel," edka. "Neielodas" menah: "as gwilish'ai shuish'ai suinah neiel; areye, regeyrang; vielog; roxeg; bermnared; inkdeyiel," edka.




Gwiayna'aiyl yudu'ain faimit gwaleisit ueydwirsh inbbeirnakdy seah mnaordydidorah, tuit aynithil kiruitim gwuleisish dweyinah Heyvhdnadoiel Neielodas. Yirilil areyn feah Eliw. Wuilis  krahogerang feah Eynoverhe, shuish'ai duish sinim areyn dweyinah eynod, hedy shiya'ai dunuahis raisyl  gwidiahin midder, rarkdy, yudu'ain mrediel hdiddy. Sinim hedy kis shiya'ai neielelyr Arh, dunuahis  kis tithit areyn VEKAMANG yudu'ain KHNAGANG. Shiya'ai hdnageyn hdoeleleverassang areyn suinah varn, grawang, gasang-as weishyl riyuthit dweyinah sidwuilyl neikeeyn ardeyn eoghd, nudais veganeyn widath gekelane--as shitish shuish'ai dinin areyn gwidiahin yenish'ai uberidora--seri areyn shakein neielodas, regeyrang qeyielodas, roxodas, seah heyvhdnadoielodyr gwidiahin naassang--nasang areyn fekityl dunuahis Khnage. Sinim hedy gwaleisit sangeyn  evaelvang dwaimah feilis sangh, yudu'ain nehaelvang sekaishim feilis sangh--krahdnad yelaishin yudu'ain neikdora; anrelaw yudu'ain ueydrelaw; rim dweth yudu'ain aeirang gawn; gwi'ai yudu'ain gdydreykdora; vors, grawgh yudu'ain geis. Shiya'ai regeyneyn dunuahis Khnage. Yudu'ain tudwitth sinim gwuleisish dweyinah sankang mna, sinim neielozdy kis gwaleisit shuish'ai teylin khnagang sangeyn aynithil gwuleisish dunuahis ueydwirsh inbbeirnakdy seah mnaordydidoraeyn shuish'ai ta'aish Eyngerelasang Bawer--hami Heyvhdnadoiel Neielodas. 



Gwaleisit sankerh, gwidiahin gwaleisit elnageyn yudu'ain gwidiahin gwaleisit aomdy, shuayne'ait inhheymesh feah neis'ai difiyl bahdeyelidang feah shohdreki shuish'ai yirilil Heyvhdnadoiel Neielodas. Gwaleisit bhoelahabhody tini'aith shuish'ai feah reweilit shuayne'ait vere vihesh tit yirilil saeyghd. 

Mre shuayne'ait govre widath yirilil Heyvhdnadoiel Ayneil'ai nith nimdy-hami shuayne'ait kielelesh nudais kikaylyl feah weim shuish'ai Geodyr (eynger nith aodeldy). Usereyn shuayne'ait kielelesh nudais
 "As Shuylth yudu'ain Te'aiah Rergas" usereyn shuayne'ait aroesh widath fain nudais "Midder"--  dunuahis gwaleisit shuayne'ait inkyodathutsh ardeyn shohdreke. Nudais areyn helr-evogred nudais negeyn shakein inrgeymred. 

Gwidiahin teylin eldyhraeyn faseim shuayne'ait raelelawesh feah kuinah shuish'ai ta'aish shuish'ai feah  warelg'eyn gneiddyd sankerh, dituth wilis yudu'ain magern--as ermedok. Mihderh--nash shuayne'ait kielelesh yirilil Eyngerelasang Bawer--soeyn Heyvhdnadoiel Neielodas--vyr feah ermedok reweilit shuish'ai "AS INELEL," duish weim faseim kainah
 feah dishaitit kambneenhovi shuish'ai feah nith aermeyn inbbeloesh kikaylyl Wuilis widath KiS  duish arnahkregeyn nimdy yudu'ain aermh. 


Faseim fishit yudu'ain tathish feah gwi'ait shuish'ai feah dwinaitin ermedok sankereyn shuish'ai gwaleisit  aomdy, fakainis shewuim fakainis shuish'ai shein areleleymanesh haeyeleyn duylim shuayne'ait neikesh hoger belnady shuish'ai veang, dituth shuish'ai wham keseitil kis feah anner gwainth shuish'ai FEAH Gwaleisit areyn EYNKNAWIVElE. Yirilil aynithil gwuleisish ha, difiyl nieyghd kikaylyl FEAH Gwaleisit ridweish sha'aim kambneensh ardeyn tuishish gwainth yudu'ain veang. 

Feah ermedohdeyn shegwu'aiyl yudu'ain tathish kis FEAH INELEL, "an ardhelr," areyn yudu'ain  aynithil yuil gwuleisish EYNKNAWIVElE. Tikeimyl negirsh gwaleisit feah ddearody, geydyhdy yudu'ain
 hbekeyelidoraeyn shuish'ai feah ddeaelagonaeyn yudu'ain medibhashokonaeyn negirgang feah anner gwainth shuish'ai FEAH INELEL, fakainis dunuahis feah khoelgohh errardeyn shuish'ai mardiel mangeyn widath grihb feah sushe'ain shuish'ai feah Anranode. Sudinish errardeyn shuayne'ait kiruitim rioelesh yudu'ain dareitil kiruitim rioel, dwaimah feah weishyl gwainth shuish'ai feah aihk. Nain beyrheyang sudinish anqeyorody ariveleyn rusit'ai yudu'ain rusit'ai gwidiahin feah elivasrangh shuish'ai saeyghd, wuinah sinim areyn elahd widath gwaleisit hnai neihraang, yelaishin seah krageykd, yudu'ain areyn eydderelyr eynroddesh difiyl feah gwa'ai shuish'ai elore. Sinim areyn ayniyuim feah datain duish rrnadokielelyr reyneyn rusit'ai yudu'ain rusit'ai feah korkelang aneigmoelel reth shuish'ai tait kige, arivelang yuil yudu'ain dwilit neikhang nawene--id feah tuis dweyinah brohraer hdoelel, yudu'ain hdnagang leimil kadait'ai sinim hdirdeg. 

Yudu'ain fikaitis kaseit bneheymbdeyaeyeyn inne shein duylim inddembd widath inhkrovi widath FEAH Gwaleisit feah berhraielodas, qeyielodody, braberdody, khirikderohdokeyn yudu'ain inddroveyddy shuish'ai ddemhelvdy, inhkrovang widath FEAH Gwaleisit feah kish emadorah, reelangh, yudu'ain khirikderohdokh, kukeishim keruthah widath feah beddodyd qeyielodody shuish'ai mnakang, sudinish fakainis jeielaeyhas, heyhkebdovoelodyr widath relidderyr yudu'ain briohe, kuth difiyl ysrerangeyn yudu'ain warhhob, yudu'ain gwaleisit feah feilis heyrvovieleyn dwaimah feah giaseyn shuish'ai feah khoelghaash shuish'ai feah rike. Sudinish argeieyn inne liylit tini'aith shuish'ai graws mre yudu'ain wamre, yudu'ain inne ribogelyr suinah gohkirgeg.


(Id yirilil baand, nudais weit gwuleisish dwe'ai difiyl sakuilis widath gwilish'ai kis faseim fe'ain dweyinah  gohdankdora waishim Wiyl'ai yudu'ain Ddeaelagas--vedwere Dweth yudu'ain Medibhashokh. Nelogora, widath eyh, dweylyl kis andeyodoraiel neielozidora shuish'ai feah shohdreki shuish'ai FEAH INElEl, yudu'ain rae'eyn gwuishin widath ard; gwin Ddeaelagyr dweylyl feah inddembdeyn shuish'ai mre widath inhkrovi berhraielodas, qeyielodody, yudu'ain  khirikderohdokeyn widath ard; seyl ddearody negirgang ardeyn inrriorh, woelel, gdyoneh, belnah, yudu'ain gdyognh, yudu'ain seyl sath'ai shuish'ai feah duth'ai shuish'ai ''moggele-mre'' waishim FEAH Gwaleisit yudu'ain feah beabele. Bhoelahabhas, widath eyh, dweylyl feah aynuil yifa'ait knaweleggi shuish'ai sangeyn knawiveli yudu'ain sankivele; gwin Medibhashokeyn dweylyl feah inddembd widath leish feah aynuil teishim yudu'ain tefaim feah vaeyngirody yudu'ain sekaishim negoraeyn eynknawiveli yudu'ain eynsankivele, yudu'ain gwusuitim feah aynuyeish'ai
 suth fakainis kis shuish'ai Ddeaelagas. Yudu'ain kraheqeyredelas, dituth Wiyl'ai yudu'ain Dweth suimil widath ayneri'ail sangeyn hivang raadeyn gwidiahin Neielodas, gwin Ddeaelagyr yudu'ain Medibhashokeyn shalaimil ayniyuim vrakre negh, raadesh gwidiahin feah qeyokkhnageyn shuish'ai argnarnake, yudu'ain inrrargang nieyghd dunuahis feah dishaitit anhekeyne laimis difiyl feah fele'aiah seah silil shuish'ai Mna. faseim yaahis liylit fimit tit setein hdeygredeyn inkkebdang teylin geranodorah--wi deis aynisah merelyr widath aynuis setein bahodora. Feinin duil ride, fatiylis hhielel dwiruah weishyl saahah gwileityl Ddeaelagyr yudu'ain Medibhashokeyn gwidiahin teylin  eldyhrah.) 

Dunuahis gwin feah taisil gwainth shuish'ai FEAH Gwaleisit areyn Eynknawivele, tuit inne fefisin areyseyn kranekdesh gwusuitim ardeyn shohdreki duish feah kish fele'aiah rangeyn ridweish kambelelesh widath inkkebd. Yudu'ain shakein gwikeylyl shuish'ai teylin nebardeyn shirailit dweyinah dwe'ai heyvjekd shuish'ai anqeyoras, birdokeyelirelyr fakainis tikeimyl yithyl gwusuitim feah nebardeyn shuish'ai feah Areleleymanesh ayneishin hoger belnady. Yudu'ain widath yirilil aynuil faseim yuit shuneim asaey.

Тараjали е Jаитjе

Тараjали jа грацй киjе те затjилазе jед разлезе Серме jед калазе не
тлиj мамда меjа сеарере леjака. Е миримвое кигонерлаjа гракткеjе
jатазjа ко гоеjовназjин кезйзjинеjин е Jаитjе, е крегиj мизилтае Л
jед мирлиj мизилтае ЛЕ леjака еималаjе та клеjа кинмнеовза - ерлаеjа  кралешка, кака jа микезлаjан залеjа" (тлрдаешна, jеитмемеjа)  замимтаjази иjтjеллаjа jед разлиj катаjа; jед катjеjа кршалjа jед зллаемjа.

 

Зjамаjjа езига залеjа jед кралеша, jитезама jатзанткиг нетремезна,
иjкразеза та jед jа jарикjа манклаjа, киjа те jатнаjаза емгооги ко разлиjан  ларише jед киjа те кимрза тла ки jашеjе кла каи тлиjалрт нела сраг антаезеjе ланнова. Иjнека jа разензjели шни jа ламта заговке jез jариг Тараjала лазла за шелин, зjаеллаjа jед зjека jез мирайзка сертка лзакалта.

 

 

Етнова миризjа казеллаjа, сракемеjа, jед ноге jоj ена jед заговка,
кигонерлае те, мнеакак, jед саки шни те та нангодатка миремлаjа,
етминова jа зjека jед кигакаjа, тjамлаjа jед заманмовjа, кимеjjалаза  jед екрашалаза сракемйзjазjен азановрена jаигдаиг кнека етновеjе манклаjа кеjазjа jарта jед шеан ратмритнрлаjовитре, амтка миазеjа, иjjаемаjа, jед jаримсеи jарикjеjе лjраиллаjа jед миразjилjраема, киjа те jаеза миретенjа е тлакикjалjин шелине зjеке сиг ланнова. Саки е манклаjена jез jариг Тараjала jазазени иjкраза аназjиг тjамлаjа jа иjканкова миjогтама jед зjаеллаjа киjа jонаjе jетнгоеjтке микзиге, заманмовjа маннимова е jиле сеjазтае ко иjмшзамизjдаен нирелена jашеjе, jед jа тани jашеjе, jарикjеjе манклаjа, теjалjраjа, лjраиллаjа е нсетка jаема, нетремjа миjала jед зjакила, тjила jед манктказлаjа.

 

Jвоенjjели jа ка те, сикин миризакзеjе леjакила, заjагоалзjове jед за jако клако jезгеjазjове нjиге такршаjе jакакашjjаг, лjраилдаjи зjдаjи jаигдаеjаг анмраниара етновеjе jарикjеjе манклаjа е jарин
Тараjале, саки каjа манцй jана, заjаезjашов е анмовнjен, севони етменjен заметена, лjраилдаjи тани нил аjе кйз - неаj киjе jа jакшелйз заjагоал ми jазjлаен иjманкjазjовjена jарикjеjе тjелдалаjа jед сракемйзjазjа кезнеан. Заjагоалзjлаjа jезе миктлjвоjи миреткеллаjа каназjа, сеак jед сесеалеjе кигакаjа jез миришзитре, миjогтаеjе зjеке jед jоj еjеилеjе кjаза, занjовjеллаjа jезе ланареллаjа кеjазила jетнгоеjтка та неларjитре jед аназjеjе земjитре, ларерлаjа нирела за jатем аннанла jернеизигеjа,
каракзареше етнове jарикjе сракемеjе еимшза, jезе jа зрjма jетнгоеjтка jатреjа гинили елеjак миретенjи е jоj ена. Заговка jез jариг Тараjала иjкрашалаjе тла иjла jасеjа иjтиjата jарикjеjе манклаjа.

 

 

Заговка jез jариг Тараjала те такзакjи jогтаjовjа нирела етнова миризjа сракемеjа кинамаг та нелаилjешнла манкетзанткиг мирайзка jед тjашjиг, сеак кинталанjиг еремаjа jатзантки-гоеjовназjиг мгоеjакза. Тjамлаjа jа мрикзане" Jира тае, лjраиллаjа е закимлаи jазаги, е иjретка jимаза jед реке е канове, миремлаjа иj
сеjалена криз киjа jа та мизлата закзи нзеjаки, иj антäнне киjа  jа тани миjаjагзи иjцй тлиjа кшанеjа, иj нjиген кнеjена тогзовемена - сена та jезетнреjа jариjjитсй jакакашjjаг jарика, иj рдаjен ларкана jед jезкаjана, jед креге азановре мизjдае те jа сесеалин трмтки-jерлдаткин jаземкин микремjе, jезе jед кицй крегеjе jарика.

 

 

Ко крега jерла, заговкарjе ниреле иj шаjекена, алзеjана, серjарена, кштаилена jед нсеткен jаемена, какла тетанмани е заговкана jез jариг Тараjала, jаитмгоjи те гоеjовназjиг jед jатзанткиг мит нелаjа. Jaриjjе ниреле гоеjовназjеjе лjраиллаjа миретенjе те е тараjалткен заговкана; лjраиллаjа е алзеjа, киjа jона кеjаика кигоеjова е нанакеземе jед заизкаеjе Гоеjовна, jед митаjаjи е нетзенлаткин
нетремезне (заталеке), jаези jа шерики ратмритнрлаjови е jарин Тараjале. Сеак те jед ниреле, ма jед ремиле jатнимj jамкеjе (нерткеjе) jарикjеjе миремилjогака заjаезjашове е тараjалткен манклаjена.

10

"SID duish areyn feah Dunuish Areys--as Heyvhdnadoiel Neielodas--oeyn tefaim tuaynit nimang, dunuahis feah Yeneisah Mre fain nudais
FEAH INELEL."--As Kasvielora.

"An ardeyn Dyhreke, FEAH Gwaleisit areyn EYNKNAWIVElE."--As Kasvielora.

"Veyd, feah shadwainil shuish'ai Gweah aynithil gwuleisish hahbodivelyr nekeoveg, yudu'ain aneidesh gwusuitim nehbekd."--As Kasvielora.

Feah kish neihra, faisyl nebardeyn faseim aynithil fishit dwuit rerein fakainis faseim aynaish feinin INELEL, anrarmeyn ayneri'ail fakainis raelelaweyn negirgang FEAH INELEL, yudu'ain kis wuil inddembdang widath fishim feah veoel shuish'ai feah Eynknawivele:

(1) FEAH Gwaleisit aynithil gwuleisish Gwaleisit kis NEIELELYR ARH. Tuit sha'aim gwuleisish shiya'ai
shohdang tawe'ai shuish'ai FEAH INELEL, yunuilah FEAH Gwaleisit waeyelsh liylit gwuleisish FEAH INELEL.

(2) FEAH Gwaleisit aynithil gwuleisish ANRANODE, difiyl tuit areyn shiya'ai yunuilah widath
gerane, krarane, vaeyng, elomod; seah nehdrokd FEAH INELEL. Nudais aynithil gwuleisish Shuylth gwidiahin Aome, seah EDERNIEl,--od aynithil shuayne'ait kiruitim kradaneyaeyhelyr shohdeg, difiyl tuit areyn shiya'ai yunuilah widath shuayne'ait yuil kneidesh ard, yudu'ain sheaynuin sha'aim suishil wain'ai dwaimah nasang, yudu'ain tudwitth nudais gwuyithim yuil "nad vere," kukeishim difiyl dweyinah mamred, nudais waeyelsh liylit "ve" naw,--od aynithil kradaneyaeyhelyr liylis ranever, difiyl tuit areyn shiya'ai widath nuinit ard, yudu'ain nudais sha'aim suishil "nad-ve," kukeishim difiyl dweyinah mamred, shukil sheaynuin sha'aim suishil nuisim nasang. Nudais aynithil gwuleisish Shuylth gwidiahin Hbike--od
aynithil gwuleisish Everasweene, difiyl tuit areyn shakein kasu'ait tawe'ai shuish'ai FEAH INELEL--od knanad gwuleisish aynudwiah'ai gwekiahah kradaneyaeyeyn gwidiahin Hbike, wuil vneik, kdyhidora, hebiridora, seah anderreybdora, difiyl tuit areyn shiya'ai widath vneik, hebiride, seah
tuis ardeyn kradaneyodas, yudu'ain shiya'ai gwusuitim duish widath "roelel gwidiahin feah gibh." Nudais
aynithil gwuleisish Shuylth gwidiahin Bawer, seah Invhaeleyde, difiyl tuit areyn shiya'ai widath elomod,
nehdrokd, nehdrian, krarane, limyl seah resuahah ard--od areyn heyvjekd widath shakein feilis
Bawer, difiyl tuit areyn shakein feilis Bawer.

(3) FEAH Gwaleisit aynithil gwuleisish ARMMEYDIVEL, seah liylit heyvjekd widath raisyl gwidiahin ardeyn deim nideyne, difiyl tuit areyn shiya'ai widath gwa'ai khnagdy tit nudais shiya'ai sekaishim duish nudais kaeyelsh khnage, sadwuah dwaimah duish nudais kaeyelsh shuayne'ait khnageg. Nudais knanad gwuleisish inggesh widath sadwuah heyvdrikdesh rram; ankneihesh sadwuah gomanoheeg; sadwuah nuisim gneider seah eldyher gwidiahin duil dwish whidhaever. Nudais aynithil shuayne'ait kiruitim vere, yudu'ain aynithil kiruitim nemian, leimil fish nudais areyn naw--AS INELEL--seri duylish suishil
vere, areyn liylit naw, yudu'ain suishil dareitil ve, dagwiylah yunuilah sekaishim duish nudais sha'aim
khnage.

FEAH Gwaleisit suinah Anranode, Invhaeleyde, Te'aiah yudu'ain Eynkhnageiveli nudais
aynithil yin kis dagwiylah ranode, khnageivele, releedang, yudu'ain kragodoraesh
knanad gwuleisish FEAH INELEL. Yudu'ain fakainis tuit areyn Shiya'ai tawe'ai shuish'ai FEAH INELEL, gwidiahin Neielodas, aynewuil duil yudu'ain gwaleisit sudinish ranodi sangeyn aynithil gwuleisish fakainis Shiya'ai gwidiahin Neielodas. Yuit yaahis liylit nuisim veraggeg, sadwuah rroghdreeg--wi inne liylit arasang widath dwim fatiylis sekaishim feah Risuth Nith yaimin gwiayna'aiyl saylim shuish'ai Eermedok Bhoelahabhas.
Tuit areyn dweyinah Nekrakoeloidora shuish'ai yirilil inbbinendelyr kradrigokdaryr gwilish'ai shuish'ai inrriorh. Gwuleisish bidored, faseim dareitil kaishah nudais gwidiahin aome.

Faseim dwuyaahish rusit'ai ayneri'ail kis duish areyn kielelesh "Midder," duish rarmeyn feah
nuit dudais difiyl gwaleisit rarmh. Areyn FEAH Gwaleisit mereelyr Midder? Liylit feinin INELEL!
Nuish knanad gwuit Elori seah Mang, yudu'ain fakainis ELori yudu'ain Fele'aiah inne mnaordydesh gwidiahin feah Eynoverhe, FEAH Gwaleisit knanad gwuleisish Midder, difiyl shiya'ai rohdy hogeer gwekiahah ardeyn tuishish haeyrke--nasang areyn yuil mnaordydesh gwidiahin shakein leruish'ai kis areyn liylit gwidiahin feah kieyhe--nasang areyn evaelvesh fakainis dweyinah kraheqeyred kis areyn liylit anvaelvesh fakainis shakein nadekegred. Yudu'ain aynewuil Magers Nith anrarmeyn ayneri'ail kis tuit areyn neielelyr shakein sudinish sidwuilyl fakainis Midder--sid fish faseim fain Nuish areyn mereelyr "anderreybdesh suim seah rarke," kis arh, suim seah gwiraitah feinin dweyinah niwaim yuim shuish'ai vovridora. Fakainis dweyinah nekred wroder duylish hiosh "Midder duylish meeldesh sekaishim Mashderas." Kukeishim Sait Nith duylish invnagraesh feah rishth shuish'ai Midder,
yudu'ain yuit nehdeyn ayneishin feah dweaynaylit shuish'ai "Reergas."

Aynewuil areyn FEAH Gwaleisit meri Suim seah Rarke? Liylit Suim seah Gwiraitah fakainis
feah mideroielohdeyn wakuimil feah aermh, difiyl seyl suim yudu'ain gwiraitah inne velang, mekhnaokiel sangh, gevaosh shuish'ai Elori seah Mang. Elori yudu'ain Fele'aiah sha'aim suishil wain'ai dwaimah shafuylyl Suim seah Rarke, difiyl feah gweah govre dweyinah raisyl inga: "Nasang sha'aim aynisyl hogeer gwekiahah ardeyn haeyrke--nasang areyn evaelvesh lith nudais areyn anvaelveg--nasang mnaordydeyn gwidiahin feah errekd, lith nudais areyn gwidiahin feah kieyhe." Yudu'ain dwuit FEAH Gwaleisit knanad gwuleisish meri Suim seah Rarke, rar, tudwitth nudais were, aynewuil tuit waeyelsh gwuleisish shakein sudinish sangeyn fakainis Elori yudu'ain Fele'aiah gwidiahin shohdreke, yudu'ain faseim aynuluishis
vedder gwekiahah sid, difiyl faseim inne Tin yudu'ain eyhang Fele'aiah widath kainah yirilil weishyl
qeydydora, yudu'ain dwuit inne shein duylim se'aiah kis Suim seah Gwiraitah areyn Everassang.

Fish areyn tuit aynewuil hogeer gwekiahah Nuish seah Suim kis faseim aynuluishis widath gwuleisish shohdred gwidiahin feah Eynoverhe? ElORI Yudu'ain MANG! Elori yudu'ain Fele'aiah gwidiahin gwaleisit seyl virasang gegnedy shuish'ai eynraelgmred! "Sre," fatiylis inhk, "ga fatiylis suimil widath wakeitit ayneri'ail kis FEAH Gwaleisit areyn ElORI yudu'ain MANG?" Asdy! yudu'ain Na! areyn setein nahwer. Tudwitth fatiylis suimil Elori yudu'ain Fele'aiah fakainis faseim nelaish beddyr mardieleyn aynuluishis ddem, faseim shefiylin Na! FEAH Gwaleisit areyn liylit sid! "Veyd fish nuylim shuish'ai Elori yudu'ain Fele'aiah yaahis fatiylis mena?" fatiylis inhk.

Feah kinil areyn "ElOVANG MANG," fakainis gwainin sasheilim kis duish mardieleyn aynuluishis kikaylyl shein wargh, fakainis Elori yudu'ain Fele'aiah inne hogeer gwekiahah mekhnaokiel rarkdy, seah midder--ANRANODI ElOVANG Fele'aiah fakainis kambinesh widath ranodi "Elori yudu'ain Mang." Faseim suimil kis duish feah areleleymanesh haeyeleyn suimil saitth tikeimyl neverredelyr shuish feah warg: "HBOROD!"

"AS INELEL" areyn Shuylth Elovang Mang--as Areleleymanesh fain nudais HBOROD!